{"id":4116,"date":"2020-10-01T20:38:12","date_gmt":"2020-10-01T20:38:12","guid":{"rendered":"https:\/\/change2value.com\/?p=4116"},"modified":"2023-03-30T00:19:12","modified_gmt":"2023-03-30T00:19:12","slug":"kako-uporabljati-adkar-primer-pogostejsega-umivanja-rok-med-pandemijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/change2value.si\/en\/2020\/10\/01\/kako-uporabljati-adkar-primer-pogostejsega-umivanja-rok-med-pandemijo\/","title":{"rendered":"Kako uporabljati ADKAR? Primer pogostej\u0161ega umivanja rok med pandemijo."},"content":{"rendered":"<p>Do sedaj smo se \u017ee dobro navadili na nenehno umivanje rok, saj naj bi to pripomoglo k omejevanju \u0161irjenja COVID-19. \u010ce smo iskreni, umivanje rok pripomore k prepre\u010ditvi \u0161irjenja marsikaterega virusa in bakterij. Vendar pa smo v korona \u010dasih to navado vseeno toliko bolj osvojili in je veliko bolj pomembna kot kdajkoli prej. Vsaj za nas, navadne smrtnike.<\/p>\n<p>Vendar pa bo verjetno trend umivanja rok, s spro\u0161\u010danjem ukrepov in vra\u010danjem v kar se da normalen ritem \u017eivljenja, padal. Pa poglejmo danes, malo za \u0161alo malo zares, kako bi z modelom ADKAR lahko ohranili pogostej\u0161e umivanje rok in bi to postala na\u0161a nova realnost.<\/p>\n<h2>Umivanje rok in ADKAR<\/h2>\n<p>Pri spreminjanju kateregakoli obna\u0161anja, ki je kriti\u010den za uspeh, je ADKAR model odli\u010dno orodje. Orodje je osnovano na podlagi raziskav in je zelo ciljno usmerjeno. Preko ADKAR-ja lahko obravnavamo tako posameznika kot skupino ljudi ali organizacijo. ADKAR je akronim za 5 sklopov, ki ga sestavljajo: zavedanje (Awareness),\u017eelja (Desire), znanje (Knowladge), sposobnost (Ability) in utrjevanje spremembe(Reinforcement).<\/p>\n<p>Pa poglejmo kako izgleda navada pravilnega umivanja rok skozi o\u010di ADKAR-ja in kaj lahko va\u0161a organizacija naredi v podporo in utrjevanje te navade.<\/p>\n<h2>Awareness: Zavedanje, da je sprememba potrebna<\/h2>\n<p>Glede na raziskave, je eden od modelov prenosa COVID-19 tudi prenos pri kontaktu rok in obraza. Zato je dobro in redno umivanje rok kriti\u010dno vedenje, ki pripomore k prepre\u010devanju \u0161irjenja. Na za\u010detku pandemije so bili mediji polni stroke, ki je spodbujala k pogostemu in pravilnemu umivanju rok kot enemu od oro\u017eij pri boji proti COVID-19. Ko je ta informacija prvi\u010d dosegla posameznike, se je za\u010delo graditi zavedanje (awareness). Prvi element ADKAR-ja. Posameznik je torej novo informacijo prepoznal kot: aha, umivanje rok do neke mere prepre\u010duje oku\u017ebe. In tako smo se za\u010deli pogovarjati o umivanju rok, to je bila vsakdanja tema in tudi znotraj organizacij je postajala vedno bolj pomembna. In zavedanje se lahko znotraj neke organizacije tudi ustvari ali pove\u010da.<\/p>\n<p>Vsaka organizacija lahko opisano zavedanje pri svojih zaposlenih pove\u010da na ve\u010d na\u010dinov. Na primer:<br \/>\n1. Vpra\u0161a zaposlene, kaj lahko organizacija naredi, da bodo zaposleni to navado ali vedenje ohranili?<br \/>\n2. Prosi managarje, da opravijo svojo pomembno vlogo zaupanja vrednega komunikatorja in tako oni komunicirajo spremembo v organizaciji.<br \/>\n3. Se posvetuje z vodji in se informira katere vse spremembe se dogajajo. To je predvsem pomembno v \u010dasu, ko so ljudje bombardirani z velikim \u0161tevilom sprememb. Ter nato to spremembo pravilno umesti.<\/p>\n<h2>Desire: \u017delja po podpori spremembe<\/h2>\n<p>Kot pristop prepre\u010devanja \u0161irjenja COVID-19 je umivanje rok relativno poceni in lahek korak za vpeljavo. Zakaj se potem sre\u010dujemo s tako veliko potrebo po poudarjanju pomembnosti umivanja rok? Ker zavedanje o tem kako pomembno je umivanje rok \u0161e ne ustvari \u017eelje po spremembi obna\u0161anja. Torej \u017eelje posameznika po tem, da bi imel na primer na vsakem vogalu mo\u017enost umiti roke. Zaenkrat se zaveda, da bi bilo to dobro, ne bo pa aktivno delal v smeri novega obna\u0161anja.<\/p>\n<p>Organizacija lahko pove\u010da \u017eeljo po umivanju rok tako, da razume zakaj posamezniki marajo ali ne marajo spremembe. To namre\u010d neposredno vpliva na pripravljenost posameznikov za prilagoditev spremembi. \u017deljo lahko organizacija spodbudi s posredovanjem informacij, dokazov zakaj je umivanje rok nujno. Z pravilno komunikacijo in pogovori z zaposlenimi ter ozave\u0161\u010danjem.<\/p>\n<h2><img fetchpriority=\"high\" decoding=\"async\" class=\"alignnone  wp-image-4118\" src=\"https:\/\/change2value.com\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Prosci-ADKAR-On-A-Page.jpg\" alt=\"\" width=\"811\" height=\"441\" srcset=\"https:\/\/change2value.si\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Prosci-ADKAR-On-A-Page.jpg 600w, https:\/\/change2value.si\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Prosci-ADKAR-On-A-Page-300x163.jpg 300w, https:\/\/change2value.si\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Prosci-ADKAR-On-A-Page-18x10.jpg 18w\" sizes=\"(max-width: 811px) 100vw, 811px\" \/><\/h2>\n<h2>Knowladge: Znanje kako se spremeniti<\/h2>\n<p>Naslednji ADKAR element je znanje (knowladge). Ali posamezniki zares vedo kako si pravilno umiti roke? \u010ce nekaj \u010dasa opazujemo obiskovalce kak\u0161nem javnega strani\u0161\u010da bomo pri\u010da razli\u010dnim navadam:<br \/>\n\u2022 Rok si ne umijejo.<br \/>\n\u2022 Roke splaknejo in otresejo.<br \/>\n\u2022 Umivanje 5 sekund brez mila.<\/p>\n<p>\u2022 Umivanje 5 sekund z milom.<br \/>\n\u2022 Umivanje 12 sekund z milom.<br \/>\n\u2022 Umivanje 20 &#8211; 30s z milom.<br \/>\nGlede na stroko je u\u010dinkovit na\u010din umivanja rok le zadnji, torej 30 sekund dobro drgniti z milom. Pri tem si lahko pomagamo na primer s petjem rojstnodnevne pesmice Vse najbolj\u0161e za te. Prav tako veliko ljudi pozabi na palce in zapestja, prostor med prsti ali pod prstanom in za nohti. \u010ce pri roki ni vode in mila, lahko podobno naredimo z razku\u017eilom, ki pa mora biti dovolj koncentrirano, da opravi svoje delo. Vsi ti podatki pripomorejo k posameznikovem znanju o tem kako spremeniti obna\u0161anje.<\/p>\n<p>Organizacija lahko pove\u010da znanje o tem kako si pravilno umiti roke z zagotavljanjem informacij in pripomo\u010dkov, ki jih zaposleni potrebujejo. Na primer navodila, treningi, opozorila, milo, voda, umivalniki in ostalo. Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi temu, da so navodila in pripomo\u010dki na voljo takrat, ko so posamezniki pripravljeni na osvojitev znanja. Znanje je namre\u010d kriti\u010dno pri nadaljnjem vzpostavljanju sposobnosti za spremembo.<\/p>\n<h2>Ability: Sposobnost za izvedbo novih spretnosti in obna\u0161anj<\/h2>\n<p>\u010cetrti element ADKAR-ja je sposobnost (ability). Ljudje morajo znati pravilno in efektivno umiti roke. Milo je navadno prisotno v milnikih medtem, ko nimamo vedno dostopa do razku\u017eila. To predstavlja te\u017eavo pri ohranjanju higiene rok, ko smo, na primer na poti. Zaradi tega je potrebno razumeti, da lahko pride do preprek pri sposobnosti v \u010dasu uvedbe spremembe. Na primer, ko razku\u017eila niso bila dostopna.<\/p>\n<p>Organizacija lahko pove\u010da sposobnost za izvedbo novih spretnosti in obna\u0161anj tako, da ostrani prepreke na poti k spremembi. To se nana\u0161a na razli\u010dne prepreke. Na primer, dodatno porabo \u010dasa, da pridemo do razku\u017eila, dodatne energije, ki jo zahteva nenehna pozornost na umivanje rok ter tudi razli\u010dne druge psiholo\u0161ke in fizi\u010dne prepreke. Ljudem je potrebno zagotoviti \u010das in dovoljenje za u\u010denje pravilnih tehnik umivanja rok. Zagotoviti jim je treba vodo, mila, razku\u017eila. Razumeti je potrebno tudi posameznikove strahove, stres in tesnobe. Vodje in managerji morajo razumeti ljudi in se, kot organizacija, odlo\u010diti ali bodo ugodili potrebam ljudi pri osvajanju pravilnega in u\u010dinkovitega umivanja rok. In \u010de je odgovor pritrdilen, KAKO?<\/p>\n<h2>Reinforcement: Utrjevanje spremembe<\/h2>\n<p>Peti in s tem zadnji element ADKAR-ja je utrjevanje spremembe. Kako bomo zagotovili, da se bo pogostej\u0161e in pravilno umivanje rok izvajalo redno, tudi po pandemiji? Ko se \u017eivljenje normalizira in se vra\u010damo v svoje rutine, ki so navadno kar dobro \u010dasovno zasedene, je zelo verjetno, da bo na\u0161a higiena rok postala slab\u0161a. Mediji in organizacije ne pritiskajo ve\u010d toliko z informacijami in pobudami za redno in pravilno umivanje rok. Vendar pa imamo zato odli\u010dno prilo\u017enost za samo utrjevanje spremembe. Za ohranjanje rednega in pravilnega umivanja rok je potrebno spremljanje in nagrajevanje samega sebe ob rednem in pravilnem umivanju skozi natrpan urnik dneva.<\/p>\n<p>Organizacija pa lahko pripomore k utrjevanju spremembe tako, da podpira samo utrjevanje, ponuja druge spodbude in praznuje uspeh. Nenehna komunikacija, zbiranje povratnih informacij, spremljanje odstopanja od spremembe in na splo\u0161no povezovanje z ljudmi na temo umivanja rok je prav tako velik korak k utrjevanju spremembe.<\/p>\n<h2>Sprememba se zgodi pri enemu posamezniku na enkrat<\/h2>\n<p>Vse ka\u017ee na to, da \u017eivljenje \u0161e ne bo kmalu tako, kot je bilo pred COVID-19. Zato je potrebno, da posamezniki dobro osvojijo in se \u0161e naprej prilagajajo spremembam, ki prihajajo. Vseeno pa bo \u017eivljenje nekako teklo naprej in pri tem bo potrebna velika pazljivost, da se bodo dobre prakse in spremembe tudi ohranile. Na sre\u010do je uporaba ADKAR modela lahek in u\u010dinkovit na\u010din za pomo\u010d ljudem in organizacijam pri uvajanju sprememb. Sprememba v organizaciji je rezultat spremembe kriti\u010dnega obna\u0161anja vsakega posameznika.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Do sedaj smo se \u017ee dobro navadili na nenehno umivanje rok, saj naj bi to pripomoglo k omejevanju \u0161irjenja COVID-19. \u010ce smo iskreni, umivanje rok pripomore k prepre\u010ditvi \u0161irjenja marsikaterega virusa in bakterij. Vendar pa smo v korona \u010dasih to navado vseeno toliko bolj osvojili in je veliko bolj pomembna kot kdajkoli prej. Vsaj za [&hellip;]<\/p>","protected":false},"author":5,"featured_media":4117,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[32],"tags":[],"class_list":["post-4116","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4116","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/5"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4116"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4116\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":11068,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4116\/revisions\/11068"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4117"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4116"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4116"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4116"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}