{"id":865,"date":"2023-03-29T20:03:38","date_gmt":"2023-03-29T20:03:38","guid":{"rendered":"https:\/\/devsta.eu\/?p=865"},"modified":"2023-03-30T00:19:10","modified_gmt":"2023-03-30T00:19:10","slug":"kako-tocno-pa-je-vase-podjetje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/change2value.si\/en\/2023\/03\/29\/how-accurate-is-your-bussiness\/","title":{"rendered":"Kako \u201cto\u010dno\u201d pa je va\u0161e podjetje?"},"content":{"rendered":"<h2 class=\"wp-block-heading\">Kaj me je o vodenju in upravljanju sprememb nau\u010dil upokojeni urarski mojster?<\/h2><p class=\"wp-block-paragraph\">Pre\u0161inilo me je: \u00bbKako je lahko vse tako jasno \u010dloveku, ki v svojem \u017eivljenju ni nikoli vodil ljudi in uvajal velikih sprememb v podjetje?\u00ab.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Mehanske ure. V svojem bistvu tako dovr\u0161ene. Tako tehni\u010dno popolne, pa hkrati krhke in ob\u010dutljive. Ko sem prvi\u010d zasli\u0161al zares staro ro\u010dno uro, mislim da je bila narejena takoj po drugi svetovni vojni, se je v meni nekaj premaknilo. Tako \u017eivahna in mo\u010dna je bila. Tako \u017eiva! Vse velike \u00bbljubezni\u00ab se zgodijo nepri\u010dakovano in tako se je za\u010dela moja pot zbiratelja starih mehanskih ur. Seveda zbiranje starih ur s seboj prinese kar nekaj izzivov. Pomemben in ne prav majhen je ta, kako bo\u0161 skrbel za svoje ure. Mehanske ure namre\u010d niso \u00bbinstant\u00ab. V njih bije, \u010de je vse prav, dobro naoljen in vzdr\u017eevan mehanizem, sestavljen iz ne\u0161teto majhnih delcev. Prav vsak vpliva na to, kako to\u010dna je ura in kako zanesljivo deluje.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">\u00bbVe\u0161 Peter, to je kot podjetje in ljudje v njem\u00ab, mi je rekel urarski mojster, pri katerem sem se u\u010dil razstaviti, o\u010distiti in zopet sestaviti uro. \u00bbIn Urar je kot sponzor sprememb v podjetju\u00ab. Ko sem ga vpra\u0161ljivo pogledal, je z nasmehom nadaljeval in mi razkril svoje razmi\u0161ljanje.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Za\u010dela sva z samim namenom. Ure imajo namre\u010d lahko razli\u010dne namene. Ve\u010dina nas, jih uporablja za merjenje \u010dasa. Podobno kot pri podjetjih. Ve\u010dinoma ima podjetje poslanstvo ustvarjanja dodane vrednosti za lastnike in okolico. A tako pri urah kot pri podjetjih so tudi izjeme. Ure so lahko tudi nakit. Tam je pomembnost, kako to\u010dne so, precej manj\u0161a. V\u010dasih je dovolj \u017ee to, da so to\u010dne dvakrat na dan. Urarski mojster mi je razkril, da je od tega odvisno, kako se bo lotil popravila. Bo bolj pazil na zunanjost ure, ali pa na mehanizem v notranjosti. Seveda, vedno se trudi oba obravnavati previdno, a gre za to, da je pomembno, kaj je prioriteta. Kaj ho\u010demo dose\u010di.&nbsp;<strong>Ura, ki je namenjena okrasu ima lahko \u0161e tako ohranjen mehanizem, a \u010de njena zunanja podoba ni primerna, nismo dosegli cilja.<\/strong>&nbsp;Potem tudi ne moremo biti zadovoljni, \u010de je ura to\u010dna. Potem merimo napa\u010dno zadevo. Spoznal sem, da ima urarski mojster prav. Ure in podjetja imajo dolo\u010dene vzporednice.<\/p><h3 class=\"wp-block-heading\">Change is a process<\/h3><p class=\"wp-block-paragraph\">Tudi popravilo je ure je proces. Ko vzdr\u017eujemo uro, na nek na\u010din vpeljujemo spremembo. Mehanizem in sestavni deli so kot ljudje. Vsak majhen delec je edinstven v svojem okolju. Vsi soodvisni. Za vsakega je potrebno poskrbeti, saj lahko \u017ee en sam slabo o\u010di\u0161\u010den delec klju\u010dno vpliva na to\u010dnost in zanesljivost. Preden pri\u010dnemo delo na uri, si moramo vizualizirati cilj. V mislih vidimo, kako lepa bo ura po \u010di\u0161\u010denju. Kako sijo\u010d bo mehanizem in kako to\u010den bo graf na merilcu to\u010dnosti ure. To ne pomeni, da bo brez napake. Pri nekaterih mehanizmih, posebej starih to enostavno ne gre. Postavimo si ustrezna pri\u010dakovanja.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Imamo torej trenutno stanje in bodo\u010de stanje. Vmes pa je \u010das tranzicije<\/strong>. In tu ne smemo prehitevati. Tako kot sprememba, je tudi popravilo ure proces. Pred delom si je potrebno pripraviti potrebno orodje, mazila in delovno okolje. Vsaka povr\u0161nost v tem obdobju se bo lahko zrcalila v rezultatu. Dela se lotim \u0161ele po dobri pripravi.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Predstavljamo si, da so delavna orodja na\u0161 tim, s katerim bomo izpeljali spremembo. &nbsp;Delovna miza pa njihovo delovno okolje. Pri popravilu ure poizku\u0161amo kar najbolj o\u010distiti delovno mizo. Pripravimo anti-magnetno podlago. Prah in magnetizem lahko mo\u010dno vplivata na to\u010dnost in delovanje ure. Preglejmo, ali so vsi izvija\u010di nepo\u0161kodovani. Ali imamo prave kemikalije za \u010di\u0161\u010denje mehanizma. Napa\u010dni lahko mehanizem po\u0161kodujejo. Lahko pa tudi samo ne o\u010distijo ne\u010disto\u010d. Popravilo slednjega je sicer la\u017eje, a za samo to\u010dnost ure sta pogubna oba. Podobno priprava poteka pri na\u0161i ekipi. Poizku\u0161amo jim pripraviti ustrezno delovno okolje.&nbsp;<strong>Opolnomo\u010dimo jih z znanjem<\/strong>. Dogovorimo se o prioritetah. Poskrbimo, da razumejo, kaj vrednost spremembe in zakaj je ta nujna. Zavedajmo se, da imajo vodje tudi vsakodnevno delo, zato potrebujejo pomo\u010d. Pomo\u010d sponzorja. Ne pozabimo. Urar in sponzor sta eno. Odgovorna za dosego cilja. Odgovorna, da njuna ekipa deluje.&nbsp;<strong>Sta pa tudi prejemnika vrednosti!<\/strong>&nbsp;Zato jima mora biti sprememba v interesu.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Prav tako je tveganje, \u010de popravljamo dve uri na istem delovnem mestu z istim orodjem isto\u010dasno. Prihaja do tveganja, da se delci zame\u0161ajo, da se orodje obrabi,\u2026 Enaka tveganja veljajo za spremembe v podjetju. Ve\u010d je sprememb, ki jih uvajamo so\u010dasno, ve\u010dje je tveganje, da bodo ljudje razvili mo\u010dnej\u0161i odpor in rezultati ne bodo v popolnosti realizirani.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Seveda je tu tudi vpra\u0161anje \u010dasa. Kateremu lastniku ur ste obljubili, da bo prav njegova popravljena prva? Je katera ura va\u0161a?&nbsp;<strong>Prioritizacija je klju\u010dna.<\/strong><\/p><h3 class=\"wp-block-heading\">Vse ste storili prav, sprememba pa se \u0161e vedno ne zgodi?<\/h3><p class=\"wp-block-paragraph\">Z urarskim mojstrom sva med pogovorom po\u010dasi sestavljala uri. Vsak svojo. Seveda sem pogosto opazoval njegove spretne gibe in jih kar v najve\u010dji meri posnemal. Pri\u0161el je trenutek resnice. Zanihal sem nemirko in ura bi morala ste\u010di. Pa ni. Ni prvi\u010d, ni drugi\u010d in ni tretji\u010d. Preplavil me je znan me\u0161an ob\u010dutek \u017ealosti in jeze!<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Ob\u010dutek sem poznal iz podjetja, ki sem ga vodil. Stokrat sem jim povedal, zakaj to po\u010dnemo. Zakaj uvajamo spremembo! Vsi so se strinjali. Vse smo razdelali. Potem pa vedno isto. Najve\u010dkrat mi isti ljudje sabotirajo vse. Rezultatov ni. Napredka tudi ne\u2026. In tudi ne vrednosti. Nesprejemljivo.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Zavem se, da \u0161e vedno sedim pred urarsko mizo. Ampak ob\u010dutek je \u010disto isti. Neuspeh! Pa prav vse sem naredil prav. Urarski mojster me z nasmehom pogleda in vpra\u0161a: \u00bbPa si res?\u00ab Hitro ugotovim, da sem enega izmed urinih draguljev obrnil narobe. Re\u0161eno.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Ko bi bilo tako enostavno tudi pri spremembah v podjetju. Ampak nekaj dr\u017ei.&nbsp;<strong>\u010ce se sprememba ne zgodi, je velika verjetnost, da nismo dobro na\u010drtovali aktivnosti za pomo\u010d pri prehodu ljudi.<\/strong>&nbsp;Veliko pa pomagajo izku\u0161nje. Tudi priprava na vpeljevanje &nbsp;sprememb je sprememba. &nbsp;Kot pravijo angle\u017ei: \u00bbYou need change to implement Change Management!\u00ab In tudi priprava na vpeljevanje sprememb je proces, ki se pri\u010dne z definicijo cilja, z razumevanjem vlog, dolo\u010ditev lastni\u0161tva procesa in pridobitvijo znanja na podro\u010dju upravljanja sprememb.&nbsp;<strong>Spremembo torej za\u010dnemo pri sebi.<\/strong><\/p><h3 class=\"wp-block-heading\">Kak\u0161na je va\u0161a vloga v podjetju?<\/h3><p class=\"wp-block-paragraph\">Po\u010dasi in previdno sem pritisnil zadnji del ohi\u0161ja k prvemu. Zasli\u0161al se je zna\u010dilni \u00bbplop\u00ab, ki obi\u010dajno pomeni kon\u010dano delo. Previdno sem \u0161e zadnji\u010d obrisal sestavljeno uro in ponosno opazoval svoj izdelek. \u010cakaj, kaj pa je ta praska na ohi\u0161ju? Prej jo ni bilo. \u017dalosten jo poka\u017eem urarskem mojstru. \u00bbKako pomembna ti je ta ura?\u00ab me vpra\u0161a. Ne prav zelo, pomislim. Kupil sem jo samo za namen treninga. \u00bbVidi\u0161, to je ta razlika.\u00ab po\u010dasi zategne mojster. Razumel sem, kaj je mislil. Ob\u010dutek poznam tudi iz posla.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Kadar je ura tvoja, razume\u0161 kaj ti pomeni. Kak\u0161na so tveganja. Kak\u0161na tveganja si pripravljen sprejeti. Sam recimo nikoli ne popravljam ur z ve\u010d komplikacijami (funkcije ure). Moji kronografi mi pomenijo veliko preve\u010d in moje znanje je veliko premajhno, da bi prevzel tveganje. Izhodi\u0161\u010da so jasna. Popravljam samo ure, za katere vem, da jih znam popraviti. \u010ce se odlo\u010dim druga\u010de, je odgovornost moja.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Popolnoma druga\u010dno pa je izhodi\u0161\u010de, \u010de uro popravlja\u0161 za stranko ali prijatelja. Seveda razume\u0161 vsa tveganja, katera sprejema\u0161. Nekoliko manj pa v\u010dasih razume\u0161, kako bi se, na realizirano tveganje, odzval lastnik ure. Bo zahteval od\u0161kodnino, bo to\u017eil, bo le nemo stal in gledal. Bo \u0161e kdaj prinesel uro k tebi v popravilo?<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Podobno je v podjetju. V \u010dasu pomembnih sprememb je va\u0161a vloga, ki jo imate v podjetju, klju\u010dna.&nbsp;<strong>Sponzor klju\u010dnih sprememb v podjetju mora biti nekdo, ki&nbsp; ima v podjetju dovolj velik vpliv<\/strong>. Nekdo, ki razume, kako pomembna je sprememba za podjetje in kak\u0161en nivo tveganja lahko podjetje sprejme. \u010ce gre za klju\u010dno spremembo, ki zajema vse podjetje, je to lahko le najvi\u0161je vodstvo podjetja.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Z urarskim mojstrom sva v rednih stikih tudi danes. Zavedam se, da se od njega lahko nau\u010dim ve\u010d kot le urarske spretnosti. Njegovo razmi\u0161ljanje in razumevanja okolje je univerzalno. Pristno. In usmerjeno v cilj. Prav tak\u0161na, kot je tudi disciplina upravljanja sprememb.<\/p><h3 class=\"wp-block-heading\">\u017delim si bolj to\u010dno uro, kaj pa sedaj?<\/h3><p class=\"wp-block-paragraph\"><strong>Pomembno je, da definiramo cilj.&nbsp;<\/strong>Bolj to\u010dna ura je slabo oz. pomanjkljivo definiran cilj.&nbsp;<strong>Podobno slab cilje je tudi, da \u017eelite bolj to\u010dno uro zato, ker jo imajo vsi okoli vas<\/strong>. Pred definicijo cilja si je smiselno postaviti nekaj vpra\u0161anj. Za kaj potrebujemo bolj to\u010dno uro? Koliko je dovolj to\u010dna ura za na\u0161e potrebe. Imamo orodje, da bomo lahko dosegli cilj. Kak\u0161no je na\u0161e okolje.&nbsp;<strong>\u0160ele, ko bomo imeli dovolj to\u010dno definiran poslovni cilj, bo sprememba dobila svoj smisel, kateremu bodo potem la\u017eje sledili tudi zaposleni. \u010ce \u017eelite ta cilj tudi dose\u010di, pa se morate po\u0161tno vpra\u0161ati, kak\u0161ne so trenutno va\u0161e zmogljivosti na podro\u010dju upravljanja sprememb in kak\u0161ne zmogljivosti bi si v prihodnosti \u017eeleli<\/strong>. Definicija razkoraka bo osnova za zadnji potreben podatek.<\/p><p class=\"wp-block-paragraph\">Se spomnite, sprememba je proces? V njem imamo trenutno stanje, ciljno stanje in seveda tranzicijo. Pa veselo \u00bburarjenje\u00ab!<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj me je o vodenju in upravljanju sprememb nau\u010dil upokojeni urarski mojster? Pre\u0161inilo me je: \u00bbKako je lahko vse tako jasno \u010dloveku, ki v svojem \u017eivljenju ni nikoli vodil ljudi in uvajal velikih sprememb v podjetje?\u00ab. Mehanske ure. V svojem bistvu tako dovr\u0161ene. Tako tehni\u010dno popolne, pa hkrati krhke in ob\u010dutljive. Ko sem prvi\u010d zasli\u0161al [&hellip;]<\/p>","protected":false},"author":4,"featured_media":867,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[32],"tags":[],"class_list":["post-865","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clanki"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/865","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=865"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/865\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":866,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/865\/revisions\/866"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/867"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=865"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=865"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/change2value.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=865"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}